Prestolnica prvič v sodobni zgodovini na robu propada

Ko sonce vzhaja nad izsušenimi gorami Kabula, se za številne družine začne vsakodnevni boj za vodo. Ta pogosto določa, ali bodo ta dan pili, se umili ali jedli. V afganistanski prestolnici, kjer podtalnica usiha, cisterne postajajo edini vir preživetja.

Med tistimi, ki se vsako jutro poženejo na ulico ob zvoku cistern, je tudi 42-letna Rahila, mati štirih otrok. Družina komajda zmore kupiti dovolj vode, vsakodnevno pa sprejema odločitve, kaj žrtvovati za nekaj litrov tekočine. "Sploh nimamo dostopa do pitne vode," je dejala za CNN. "Pomanjkanje vode je ogromen problem, ki vpliva na naše vsakdanje življenje," je dodala.

Prva prestolnica brez vode?

Po poročilu nevladne organizacije Mercy Corps Kabul drvi proti temu, da postane prva sodobna prestolnica na svetu, ki bo popolnoma ostala brez vode. To bi lahko vodilo v gospodarski kolaps, opozarjajo strokovnjaki.

Razlogi za krizo so številni: hitro rastoče prebivalstvo, podnebne spremembe in nenadzorovano črpanje podtalnice. Skoraj polovica vrtin v mestu je že presahnila.

V zadnjih desetih letih se je raven podtalnice znižala do 30 metrov, Kabul pa iz zemlje letno izčrpa kar 44 milijonov kubičnih metrov več vode, kot se lahko obnovi po naravni poti. S tem mesto izčrpava naravne vire in hkrati vse bolj obremenjuje prebivalce, ki si vodo komaj še lahko privoščijo.

Podtalnica onesnažena

Družina Ahmada Jasina je iskala rešitev v globljem kopanju. Skupaj z bratom sta po mesecih čakanja v vrstah pri mošeji zbrala 40.000 afganijev (približno 472 evrov) in izkopala 120 metrov globok vodnjak na domačem dvorišču. A čeprav imajo zdaj več vode za osnovne potrebe, je ne morejo piti – voda ni pitna. "Ker smo ves denar porabili za vodnjak, si ne moremo privoščiti filtra. Zato vodo dolgo prekuhavamo, ohladimo in šele nato pijemo," je za CNN dejal Jasin.

Po podatkih Mercy Corps je do 80 odstotkov podtalnice v Kabulu onesnažene – večinoma zaradi greznic in industrijskih odpadkov, kar povzroča drisko, bruhanje in številne druge bolezni, ki so za prebivalce postale vsakdan.

Kriza najbolj prizadene otroke in ženske. Mnogi otroci, namesto da bi hodili v šolo, ure in ure nosijo težka vedra vode iz mošej do doma – pogosto v žgočem soncu in po strmih klancih. "To so ure, ki bi jih morali preživeti v učilnicah," je opozorila predstavnica Mercy Corps Von Zahn. "Takšne strategije preživetja še poglabljajo revščino in ranljivost, zlasti za ženske in otroke."

Podnebje in politika – smrtonosna kombinacija

Ženske v Kabulu, ki pod talibansko oblastjo ne smejo zapustiti doma brez moškega spremljevalca, morajo vsak dan tvegati svojo varnost, da pridejo do vode. "Ni lahko za žensko, da gre sama po vodo. Lahko nas nadlegujejo," je za CNN povedala 22-letna domačinka, ki je želela ostati anonimna.

Kabul je dodatno izpostavljen vplivom podnebnih sprememb. Namesto snega dobi mesto znatno več padavin, kar povzroča hudourniške poplave, hkrati pa ne omogoča dovolj učinkovitega dviga podtalnice. Infrastruktura za zadrževanje in upravljanje vode je nezadostna, tako da je bil sneg ključen za podtalnico.

Poleg tega krizo poglablja politična nestabilnost. Po prevzemu oblasti talibanov leta 2021 in umiku tujih sil je Afganistan izgubil večino razvojne pomoči.

Čeprav so nevladne organizacije prevzele del bremena, je dodatni udarec predstavljala odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da letos ustavi vso ameriško humanitarno pomoč. Mercy Corps opozarja, da so do začetka leta 2025 od potrebnih 264 milijonov dolarjev (226 milijonov evrov) za oskrbo z vodo in sanitarijami dobili le 8 milijonov.

"Vidimo nevarno mešanico: propad lokalnih sistemov, zamrznjena sredstva in naraščajoče napetosti – vse to, medtem ko se prebivalci vsak dan spopadajo z vse hujšo krizo," opozarja Von Zahn.